Strategijo inovativnosti neke družbe je možno deliti na tehnološko-, uporabniško- in dizajn-orientirane inovacije. Tehnološko razodetje na preseku tehnoloških in dizajn inovacij je tisto, ki prinaša dolgoročne prednosti in vrednosti gospodarskim družbam....
Dizajn inovacije, ki jim nekatere pravijo tudi izkušenjske (»experience«) inovacije. Mirno jih poimenujemo tudi ne-tehnološke inovacije. Nastajajo na presečišču človekovih vrednost, posla in tehnologije....
Dizajn razmišljanje je v družbi znanja najmočnejša konkurenčna prednost družb v 21. stoletju, je prepričan Roger Martin. Velja v splošnem, ne le za gospodarske družbe kot take....
Organizacija, ki želi uveljaviti disruptivno ali ne-tehnološko inovacijo uveljaviti, mora ustanoviti samostojno družbo ali poslovno enoto, s čisto avtonomnim vodenjem in samostojno organizacijsko kulturo. Poskusi implementacije znotraj obstoječe organizacije se bodisi ne obnesejo bodi so izjemno dragi za vse vpletene deležnike....
Shema, ki pojasni povezanost številnih pojmov. Ključna je osredotočenost na uporabnika ali enostavno človeka. To zagotavlja zaželenost. V povezavi s poslom in tehnologijo pridemo do številnih pozitivnih učinkov inovativnosti. Povzeto po Billu Moggridge-u....
Primer Nintendo Wii kaže, da je možno tudi ob zmanjšanju ali celo ukinitvi vlaganj v raziskave in razvoj doseči inovativne preboje. Skrivnost je v ustvarjanju nove vrednosti za uporabnike. Strategija modrega oceana nam zna biti pri tem v pomoč....
Kako z inovativnostjo do rasti družb, bodisi javnih (vladnih) bodisi socialnih podjetnikov ali večnacionalnih korporacij? Inovativnost, ki je moteča temelji na ne-visoko-tehnoloških zamislih in je še posebej primerna za kompleksnost sodobnega sveta....
Dizajn in inovativnost gresta z roko v roko s finančno uspešnostjo organizacij. Primer Nintendove uspešnice Wii to potrjuje z osredotočenostjo na kreativnost in ne na visoko-tehnološke dosežke....
You must be logged in to post a comment.