fbpx
vrzel-med-analitiko-intuicijo-6002

Zakaj družbe, ne le gospodarske rabijo dizajn razmišljanje?

Je dizajn razmišljanje, angleško design thinking le marketing za dizajn in druge agencije? Poskusimo najti argumente, da dizajn razmišljanje danes rabi vsaka družba, ne le gospodarska.

Dizajn razmišljanje je produktivna kombinacija analitičnega in intuitivnega razmišljanja.

—Roger Martin

Kaj je dizajn razmišljanje?

Roger Martin, dekan Rotman School of Management in avtor knjige, angleško The Design of Business pravi, da je dizajn razmišljanje produktivna kombinacija analitičnega in intuitivnega razmišljanja. Martin tudi pravi, da je dizajn razmišljanje vedeti brez utemeljevanja. Gre torej za inventivnost kot najbolj disruptiven in nesistematičen način razmišljanja.

Zato je za večino (gospodarskih) družb, kjer še vedno v pretežni meri prevladuje analitično razmišljanje, dizajn razmišljanje pa neznanka. V Weatherhead School of Management še dodajajo, da dizajn razmišljanje dopolnjuje in posodablja sistemsko razmišljanje, zato da se uporabijo vpogledi in načela, ki so jih vpleteni v oblikovanje razvili zadnjih 50 in več let.

Kakšen način razmišljanja prevladuje v (gospodarskih) družbah?

V (gospodarskih) družbah prevladuje nagnjenje k zanesljivosti.

Zato večje družbe vlagajo izjemna sredstva in vire v razvoj sistemov kot so ERP in CRM, sploh, če to primerjamo z razmeroma majhnimi sredstvi, ki so namenjena razvoju intuitivnih sposobnosti družb.

Zato je dizajn razmišljanje v gospodarskih družbah zapostavljeno, predvsem zaradi večje orientacije družb k zanesljivosti.

A gospodarske družbe rabijo ob zanesljivosti tudi veljavnost. Že omenjeni Roger Martin je prepričan, da je hitrost pretoka skozi lijak znanja, ki jo poganja dizajn razmišljanje najmočnejša formula za konkurenčno prednost v 21. stoletju.

In brez težnje k veljavnosti ni pretoka znanja. Hkrati seveda drži, da družba rabi tudi zanesljivost, zato da pridobiva vrednosti iz lastnih prednosti.

Hitrost pretoka skozi lijak znanja, ki jo poganja dizajn razmišljanje, je najmočnejša formula za konkurenčno prednost v 21. stoletju.

—Roger Martin

Ključ do izkoriščanja obojega, tako zanesljivosti kot veljavnosti, leži v vodenju družb. Vsi izvršni direktorji naj bi razmišljali o sebi kot o organizacijski uravnilovki moči. Uravnavati na eni strani tako pridobivanje kot na drugi odkrivanje, tako administriranje na eni kot inventivnost na drugi strani. Res je, da v gospodarskih družbah prevladuje težnja k zanesljivosti a šele, ko se ta težnja poveže s težnjo k veljavnosti bomo dobili zmagovalno kombinacijo. In to je umetnost uspeha, ki se ji reče dizajn razmišljanje.

vrzel-med-analitiko-intuicijo-6002
Shema: vrzel med analitiko in intuicijo. Vir: Roger Martin.

In zakaj dizajn razmišljanje ni le za gospodarske družbe?

Še v letu 2008 je Tim Brown, avtor knjige, angleško Change by Design in izvršni direktor ter predsednik upravnega odbora dizajn agencije IDEO zapisal, da so povsod vidni problemi, ki jih je možno reševati le z inovativnostjo.

Zdravstvena oskrba, ki je nedostopna ali je sploh ni. Milijarde ljudi, ki poskušajo živeti z nekaj dolarji dnevno. Poraba energije, ki prehiteva zmožnosti, ki jih ima naš planet. Izobraževalni sistem v katerem spodrsne številnim študentom. Gospodarske družbe katerih tradicionalni trgi so spodrinjeni, disruptivno, z novimi tehnologijami ali zaradi demografskih sprememb. Brown pravi, da imajo vsi problemi v središču človeka.

Zato je nujna osredotočenost na uporabnika, kreativnost, iteracije in praktični pristop v iskanju najboljših idej in ultimativnih rešitev. Dizajn razmišljanje je tak pristop k inovativnosti.

No Comments

%d bloggers like this: