V družbi Inteli so kreativni ekosistem opredelili kot skupek ljudi, ekonomije in mest.
Posamezniki. Kreativni razred.
Osebe, ki tvorijo kreativni razred, bi naj bilo možno v grobem razdeliti na:
pretežno tržno orientirane;
pretežno kulturno orientirane za javno dobro, in
na mešanico obeh prvih dveh delov.
Ekonomija kreativne industrije.
Pomembno je upoštevati, da pri kreativni ekonomiji ne gre samo za umetnost in kulturo, gre bolj za prostore, kjer se srečujejo tako kreativni posamezniki, menedžerke kot tehnologi.
Prostori. Kreativna mesta.
Prostori ali mesta. Kreativna mesta. Kaj opredeljuje kreativne prostore: življenjska skupnost z živahno kulturno agendo, zabrisane, angleško, fuzzy, meje med delom in prostim časom, med delovnim in zasebnim stanovanjskim prostorom, cenovna dostopnost stanovanj.
Neformalne mreže ali hiper-dostopnost, ki ne pomeni nujno živeti v bližini mednarodnega letališča ampak obstoj enostavnega dostopa do prevoza z vlakom ali po avtocesti do mednarodnih (letalskih) povezav. Omogočena mobilnost, bi se reklo na splošno.
Morebiti je ena taka priložnost za kreativni ekosistem Hub, ki se opredeljuje kot laboratorij za prototipe, angleško start-up inkubator, navdihujoča pisarna, prostor za učenje in možganski trust za ustvarjanje edinstvenega ekosistema za družbene inovacije. Amen, bi rekli.
Še nasvet Jussi Tuovinen-a, podpredsednika VTT, finskega tehnično-raziskovalnega centra, nacionalne organizacije, ki v skandinavski državi s petimi milijoni prebivalcev, že 70 let uspešno skrbi za razvoj finskih idej:
»Potrebno je razmišljati in delovati globalno in lokalno hkrati. V državi moramo imeti kakovostne univerze in raziskovalne inštitute, podjetniške inkubatorje, vlagatelje, dobra podjetja … Vse to se mora združiti v enoten ekosistem, ki iz vsakega dela črpa najboljše ideje in kadre. Hkrati se je nujno povezovati mednarodno, iskati nove investitorje in trge.« + Jussi Tuovinen
Marko Savić
Posted at 11:51h, 22 novembraŠe nasvet Jussi Tuovinen-a, podpredsednika VTT, finskega tehnično-raziskovalnega centra, nacionalne organizacije, ki v skandinavski državi s petimi milijoni prebivalcev, že 70 let uspešno skrbi za razvoj finskih idej:
»Potrebno je razmišljati in delovati globalno in lokalno hkrati. V državi moramo imeti kakovostne univerze in raziskovalne inštitute, podjetniške inkubatorje, vlagatelje, dobra podjetja … Vse to se mora združiti v enoten ekosistem, ki iz vsakega dela črpa najboljše ideje in kadre. Hkrati se je nujno povezovati mednarodno, iskati nove investitorje in trge.« + Jussi Tuovinen
vir:
http://www.val202.si/2012/11/poslovne-krivulje-znanost-in-posel/