15 Nov 2012 Kako zagotavljamo rast organizacije?
V spremenjenih post-kriznih okoliščinah nobena organizacija ni prevelika, da bi propadla. Celotne industrije se spreminjajo in izgubljajo ogromne vrednosti. Ker ni pričakovala takšnega disrutptivnega vpliva interneta, izgublja npr. celotna glasbena industrija. Kako ukrepamo v naši organizaciji? S širitvijo ponudbe? Z zmanjševanjem števila zaposlenih? Z več vlaganja v obstoječe blagovne znamke? S širitvijo na nove trge? Možnosti je skoraj neskončno. In vnaprej nihče nima zagotovila, da je katera izmed poti prava in zagotovilo za uspešnost organizacije tudi v prihodnosti.
Tim Brown v knjigi, angleško Change by design pravi, da mu izvršni direktorji najpogosteje postavljajo vprašanje, kako naj naredijo njihove organizacije bolj inovativne? V prodornih organizacijah ni dvoma, da se vrednosti ustvarjajo z manjšimi izgubami, odzivnostjo, odpornostjo, kreativnostjo in ustvarjanjem dejanske razlike. A tudi v prodornih organizacijah nismo zmožni zaobjeti vseh teh konceptov. Kako torej praktično pristopiti? Kateri so načini za doseganje rasti v organizaciji?
Matrika rasti
Matrika rasti znotraj štirih kvadrantov predstavi možne organizacijske načine rasti.
Spodnji levi kvadrant: obstoječa ponudba—obstoječi uporabniki—menedžiranje inkrementalne inovacije
Projekti v spodnjem levem kvadrantu so tisti, ki so najbližje obstoječi ponudbi in obstoječim uporabnikom. Večina virov neke organizacije za inovativnosti gre običajno v ta del. Npr. nova pod-znamka obstoječe blagovne znamke ali naslednja razvojna stopnja obstoječega produkta.
Npr. novi okus mlečnega šejka. In čeprav znajo organizacije potrošiti enormne vire v tem kvadrantu, ni nujno, da so tudi uspešne. Profesor Clayton Christensen to nazorno prikaže ravno na primeru mlečnih šejkov (video v angleščini, 4:13 minut). Velja tudi v drugih industrijah, v avtomobilski industriji so imeli v času izbruha gospodarske krize največje težave tisti veliki trije proizvajalci v Združenih državah Amerike, ki so se izključno orientirali na ta kvadrant.
Zgornji levi kvadrant: nova ponudba—obstoječi uporabniki—revolucionarna inovacija
Kot primer evolucijske inovacije Tim Brown navaja Toyotin avtomobil Prius.
Medtem, ko so se drugi velikani ameriške avtomobilske industrije osredotočili na inkrementalni razvoj in lobiranje, da so se njihovi visoko-potratni SUV-ji obdržali na trgu, s preprečitvijo sprejetja nove, njim nenaklonjene zakonodaje. Toyota je s pametnim inženiringom in odličnim dizajnom uspela zadostiti naraščajočemu povpraševanju po energijsko-učinkovitem prevoznem sredstvu.
In resnična evolucija v inovativnosti naj se ne bi skrivala v hibridnem električnem motorju temveč v velikem, barvnem zaslonu, ki iz minute v minute prikazuje možnosti za izboljšanje ali točneje rečeno zmanjšanje porabe goriva.
Spodnji desni kvadrant: novi uporabniki—obstoječa ponudba—prilagodljiva inovacija
Tako inovacijo predstavlja avtomobil Nano korporacije iz Indije, Tata. Z radikalnim oblikovanje do radikalne nizke cene avtomobila in radikalnega razreševanje problema transporta.
Zgornji desni kvadrant: nova ponudba—novi uporabniki—ustvarjanje revolucionarne inovacije
V tem kvadrantu gre za ustvarjanju čisto novih trgov zato so to tudi najbolj tvegane inovacije. Ena izmed takih je bil Sony-jev walkman. A da uspešna inovacija v preteklosti še ni zagotovilo za uspešno inovacijo v prihodnosti dokazuje dejstvo, da walkman-ov naslednik ni Sony-jev temveč Applov iPod. Skupno obema je, da ne gre za novo tehnologijo, še vedno govorimo torej o dizajn inovacijah. Skupno obema tudi, da je obema korporacijama uspelo ustvariti čisto novo glasbeno izkušnjo.
Kot neuspešen primer v tem kvadrantu Brown navaja navaja, angleško The Seagway Personal Transporter. Premalo opazovanja, brez interdisciplinarnega dizajna skupine, ki bi na terenu ugotovila kakšne so realnosti urbanega življenja, ki bi ustvarila scenarije in karakterne sličice scenarijev (ali »storyboard-e« kot jim rečejo filmarji). Brez zgodnjih prototipov, ki bi v realnosti preverjali uporabnost in odpravili uporabniške ovire. Če bi bilo vsaj kaj od naštetega oblikovano, bi se danes morebiti množično prevažali z omenjenim transporterjem po mestih.
Najboljša obramba organizacije in hkrati pot za doseganje rasti so investicije v vse štiri kvadrante dizajn inovacij. Matrika Načini rasti je orodje dizajn razmišljanja, ki jo imajo možnost organizacije uporabljati za njihove portfelje inovacij, zato da ostanejo konkurenčne v stalno spreminjajočem se svetu.
Vir: Tim Brown. 2009. Change by Design: How Design Thinking Transforms Organizations and Inspires Innovation.
No Comments