Problem. Kako pristopiti? Kaj sploh je problem? Nič ni bolj frustrirajoče namreč kot pravi odgovor na napačno vprašanje. Zatorej je dober začetek že, če si znamo postaviti pravo vprašanje. In čeprav radi delimo ljudi na tiste, ki mislijo in tiste, ki delajo; na analitike in tiste, ki sintetizirajo; na umetnike z bolje razvito desno možgansko hemisfero ali inženirje z bolje razvito levo hemisfero; smo vsi pravzaprav predvsem ljudje. In postaviti pravo vprašanje ni umetnost. Tudi ni neumnih vprašanj. Če ne tvegamo z vprašanji tudi rešitve ne bodo prinašale neke posebne vrednosti.

Kaj je dizajn razmišljanje?

Dizajn razmišljanje, kot pravita profesorja s Stanforda, Jefrey Pfeffer and Bob Sutton zahteva premoščanje »razlike med misliti-delati«. In to novo razmišljanje zahteva nič drugega kot novo družbeno pogodbo. Paradigma dizajn-proizvodnja-marketing-potrošnja se je izčrpala, ker bo vesoljska ladja Zemlja v nasprotnem ostala brez goriva. Z aktivno participacijo na vseh ravneh, si imamo možnost to potovanje nekoliko podaljšati. Če bi dizajn opredelili kot zagotavljanje vsaj zadovoljive izkušnje, gre pri dizajn razmišljanju za večstransko izkušnjo znotraj katere ima vsakdo možnost sodelovati v pogovoru. Vprašanje s katerim take pogovore začnejo na IDEO se glasi: Kako bi mi?

Uvod v reševanje problemov

Kako bi mi… izboljšali prehranjevanje med najstniki v Ljubljani? Kako bi mi… spodbudili revitalizacijo Maribora kot stareg industrijskega mesta? Kako bi mi… izboljšali pogoje bivanja ljudem, ki se soočajo z energetsko revščino? Problem, ki ga rešujemo naj ne bo ne preširoko zastavljen (Kako bi mi… rešili lakoto v svetu?) in ne preozko (Kako bi mi… v naslednjem četrtletju povečali dobiček za pet odstotkov?). Najdimo ravno pravo mero za vprašanje, ki si ga postavljamo.