
26 Okt 2012 Kako reševati probleme z dizajn razmišljanjem
Problem. Kako pristopiti? Kaj sploh je problem? Nič ni bolj frustrirajoče namreč kot pravi odgovor na napačno vprašanje. Zatorej je dober začetek že, če si znamo postaviti pravo vprašanje. In čeprav radi delimo ljudi na tiste, ki mislijo in tiste, ki delajo; na analitike in tiste, ki sintetizirajo; na umetnike z bolje razvito desno možgansko hemisfero ali inženirje z bolje razvito levo hemisfero; smo vsi pravzaprav predvsem ljudje. In postaviti pravo vprašanje ni umetnost. Tudi ni neumnih vprašanj. Če ne tvegamo z vprašanji tudi rešitve ne bodo prinašale neke posebne vrednosti.
Kaj je dizajn razmišljanje?
Dizajn razmišljanje, kot pravita profesorja s Stanforda, Jefrey Pfeffer and Bob Sutton zahteva premoščanje »razlike med misliti-delati«. In to novo razmišljanje zahteva nič drugega kot novo družbeno pogodbo. Paradigma dizajn-proizvodnja-marketing-potrošnja se je izčrpala, ker bo vesoljska ladja Zemlja v nasprotnem ostala brez goriva. Z aktivno participacijo na vseh ravneh, si imamo možnost to potovanje nekoliko podaljšati. Če bi dizajn opredelili kot zagotavljanje vsaj zadovoljive izkušnje, gre pri dizajn razmišljanju za večstransko izkušnjo znotraj katere ima vsakdo možnost sodelovati v pogovoru. Vprašanje s katerim take pogovore začnejo na IDEO se glasi: Kako bi mi?
Uvod v reševanje problemov
Kako bi mi… izboljšali prehranjevanje med najstniki v Ljubljani? Kako bi mi… spodbudili revitalizacijo Maribora kot stareg industrijskega mesta? Kako bi mi… izboljšali pogoje bivanja ljudem, ki se soočajo z energetsko revščino? Problem, ki ga rešujemo naj ne bo ne preširoko zastavljen (Kako bi mi… rešili lakoto v svetu?) in ne preozko (Kako bi mi… v naslednjem četrtletju povečali dobiček za pet odstotkov?). Najdimo ravno pravo mero za vprašanje, ki si ga postavljamo.
Pogosto se razreševanje problemov začne z Kako bi mi izboljšali... X. Ali: Kako bi mi... ustvarili Y? Kako bi mi... dosegli Z?
Vsa našteta vprašanje znajo biti izhodišče za reševanje teh, podobnih, takih in drugačnih problemov. Zavedati se je treba, da pretekle izkušnje družb z inovativnih razreševanjem problemov niso še nobeno zagotovilo za uspešno inovativno razreševanje problemov v prihodnosti. Dokaz je primer družbe P&G, ki šla skozi celoten proces vstavljanje dizajna in dizajn razmišljanja in s tem inovativnost v sam DNK družbe skozi več let. Ne glede na to, da so imeli in še vedno imajo izjemno močen raziskovalno-razvojni oddelek. Večji poudarek so morali dati na uporabniško usmerjene inovacije in dizajn. Če se organizacija posveti takemu načinu, je to predvsem v njenem lastnem interesu. Če organizacija opravi boljše delo v razumevanju lastnih uporabnikov in kupcev, je to najboljše zagotovilo za dolgoročno dobičkonosnost in trajnostno rast.
Kako nadaljevati z dizajn razmišljanjem?
Z delavnicami imamo možnost organizacijo izpostaviti dizajn razmišljanju. Pilotski projekti nam bodo v pomoč tržiti prednosti dizajn razmišljanja znotraj organizacije. In vodenje mora fokusirati program sprememb in dovoliti ljudem učenje in eksperimentiranje.
V dobi sprememb, Tim Brown priporoča razmišljanje o življenju kot o prototipu. Prototip je možno napisati kot scenarij ali celo sličice za film, video, kar je v dobi pametnih telefonov resnično vedno enostavneje ali celo improvizirana igra. Več prototipov naredimo, toliko bolje.
Vsi imamo možnost eksperimentirati, odkrivati in spreminjati predvsem naše lastne perspektive. In vsi se zmoremo naučiti meriti uspeh naših idej ne po stanju na naših bančnih računih temveč po vplivu teh idej na svet. Pika.
Viri:
Tim Brown. 2009. Change by Design: How Design Thinking Transforms Organizations and Inspires Innovation.
Warren Berger. 2012. The Secret Phrase Top Innovators Use.
Tim Brown. 2012. The Secret Phrase That Sparks Creative Solutions.
No Comments