Je možno spremeniti lastno službo v poslanstvo? Bomo šli naslednje jutro v službo, če smo zvečer zadeli deset milijonov evrov na loteriji? Preverimo in ne, ni šala. Res smo zadeli deset milijonov evrov. Bomo šli jutri zjutraj v službo? Verjetno ne.

Še eno vprašanje. Bi nosili poslanstvo lastne organizacije zapisano v denarnici še deset let zatem, ko smo se že upokojili? In ga prebrali nekajkrat na teden? Verjetno ne. To je verjetno zaradi tega, ker nam služba ni hkrati tudi poslanstvo.

Da je precej ljudem njihova služba neokusna, milo rečeno, ni nič novega. Rao ima možnost o tem brati tisoče poročil njegovih študentov. In v precej primerih gre za največje in najbolj znane organizacije in družbe na svetu. Študenti poslušajo Raov predmet Kreativnost in osebno mojstrstvo, angleško Creativity and Personal Mastery.

Poslanstvo organizacije prihodnosti

Poslanstvo organizacije bi moralo zagotavljati nekaj precej večjega kot je organizacija sama. In potem tudi dejansko živeti to poslanstvo. Kajti vedeti moramo, da klasična kapitalistična ideja, kjer vsaka oseba skrbi le za svoje lastno dobro in trgi potem to sebično dejavnost nekako magično pretvorijo v družbeno dobro—umira. In ta trditev je bila postavljena še pred začetkom gospodarske krize v začetku leta 2008.

Zaposleni v organizaciji prihodnosti

Organizacija prihodnosti bo svoje zaposlene in sodelavce obravnavala z upoštevanjem naslednjih atributov:

Organizacija prihodnosti ne bo poskušala »motivirati« zaposlenih. Zato, ker bo naredila precej dolgo pot, da bo ugotovila kaj demotivira in povzroča nezadovoljstvo in bo vzroke nezadovoljstva skušala odstraniti, karkoli že so. Pot, ki si jo postavi organizacija, je skušati doseči skupen občutek o poslanstvu organizacije same. Zmanjšati torej prepad med deklariranim poslanstvom organizacije in tem kar zaposleni dejansko čutijo in mislijo.

Kupci v organizaciji prihodnosti

Organizacije prihodnosti se zavedajo, da ima zagotavljanje storitev za kupce, ki bodo opredeljene v samih presežnikih precej več za opraviti z zaposlenimi v organizaciji kot s kupci samimi. Ja, z zaposlenimi samimi. Ko zaposleni zagotavljajo storitve v presežnikih to vedo in čutijo. In za to živijo. Taki zaposleni ljubijo svoje delo in so polni energije. Nimajo težav z »motivacijo«.

Zadovoljstvo kupcev je tu potem seveda samoumevno. In le-to zagotavlja t.i. dobre dobičke. Si predstavljamo proizvajalca oblek, ki nam ponuja do-življenjsko zagotovilo vračila denarja v primeru nezadovoljstva z njegovo obleko? Družba L. L. Bean je zaslužila stotine milijone dolarjev dobička od kupcev, ki so kupovali njene obleke spet in spet in spet.

Dobri dobički se ustvarjajo, ko je organizacija tako usklajena s svojimi deležniki, da so zaposleni več kot zadovoljni in postane delo v organizaciji živahno in polno veselja.

Vir. Srikumar S. Rao. 2009. A Different Kind of Company.