fbpx
Shema in ilustracije šestih temeljev prodornih organicacij

Kako vemo, da je organizacija prodorna?

Umar Haque deli organizacije na tradicionalne in prodorne. Če bi organizacije iz primerljivih industrij razdelili na tradicionalne in prodorne. Katerim organizacijam bi pripisali, da so prodorne? In katerim, da so tradicionalne?

Tradicionalne organizacije so tiste organizacije, ki se borijo za šibke vrednosti. Za vrednosti, ki jih je izrazito težko obdržati. Prodorne organizacije so tiste organizacije, ki dosegajo debele vrednosti. In imajo vse potenciale te vrednosti obdržati tudi v trajnostni prihodnosti.

Kje dosegajo prednosti prodorne organizacije? Prodorne organizacije dosegajo prednosti v manjših izgubah. Tradicionalne organizacije iščejo stroškovne prednosti. Prodorne organizacije temeljijo na odzivnosti, tradicionalne močno vlagajo v blagovne znamke. Prodorne organizacije so odporne. Tradicionalne stremijo k dominanci na trgu. Prodorne organizacije so kreativne. Tradicionalne zaklepajo kupce. Prodorne organizacije delajo razliko. Tradicionalne iščejo razlik-ovalnost. Teh pet konceptov povezuje konstruktivna strategija.

Konstruktivna strategija definira kako neka organizacija preseže izključno konkurenčnost, tako da postane radikalno bolj uporabna za ljudi, skupnosti in prihodnje generacije kot njeni tekmeci. Ni je organizacije, ki bi bila zmožna uporabljati vseh šest konceptov. Že, če organizacija kakšnega od temeljev vzame za svojega, je to zelo veliko. Kaj je torej skupnega prodornih organizacijam? To, da analize kažejo, da bodo te organizacije dosegale debele vrednosti tudi v trajnostni prihodnosti (torej tudi čez npr. deset let). Bo organizacija, ki ji pripadamo med njimi?

Ima organizacija vsaj mojstrski poslovni model?

Prodorne organizacije so organizacije, ki ustrezno usklajujejo tako intuitivno kot racionalno stran Kanvasa poslovnih modelov v celovito zgodbo. Če znamo v organizaciji oblikovati nove poslovne, medtem ko imamo obstoječe poslovne modeli uspešno v teku, smo nepremagljiva prodorna organizacija.

Ob tem se nam poraja par vprašanj, zato da bomo bolje razumeli pojem nepremagljive prodorne organizacije.

  1. Kaj pravzaprav pomeni celovita zgodba poslovnega modela? Predvsem, da imamo t.i. »fit« med vrednostjo, ki jo ponujamo in segmenti uporabnikov storitve ali izdelka.
  2. Kaj pomeni, da znamo oblikovati nove poslovne modele, medtem ko so obstoječi poslovni modeli uspešno v teku? Npr.: smo mojstri v oblikovanju poslovnega modela za nizko-cenovne blagovne znamke v določeni industriji, npr. v trgovina s tekstilom ali v trgovina z nizko-cenovnimi mobilnimi telefoni. To še ne pomeni, da smo zaradi tega nepremagljiva organizacija. Če znamo hkrati oblikovati novi ali celo nove poslovne modele z razreševanjem problemov, ki niso del naše obstoječe dejavnosti oz. industrije potem vemo, da smo izrazito inovativna in torej nepremagljiva prodorna organizacija. Primer takega novega poslovnega modela? Tata se je vprašala, kaj je resnično tisto kar novi kupci v tretjem svetu rabijo. Kaj je vrednost? Kako razrešiti problem transporta v tretjem svetu? Česa vse novi kupci avtomobilov v tretjem svetu ne rabijo? Zato so radikalno znižali ponudbo vrednosti. In tako dosegli radikalno nizko ceno. Avto se po novem v prodajo ponuja tudi v Sloveniji. Drugo je pravzaprav že zgodovina.
  3. Zakaj organizacija počne to kar počne? Zakaj obstajamo kot organizacija? Bodisi, da smo banka. Bodisi trgovina. Bodisi, da smo oblikovalski studio. Kaj bi se zgodilo v tem svetu, če te organizacije ne bi bilo? Če znamo opredeliti svoj zakaj, bomo potem tudi svoj kako in kaj počnemo še toliko lažje. Vodenje je tu ključnega pomena. In Kako veliki vodje vzpodbujajo delovanje nam znati biti pri tem v pomoč.

Vir:
Umair Haque. 2011. The New Capitalist Manifesto: Building a Disruptively Better Business.

Shema in ilustracije šestih temeljev prodornih organicacij
Shema: šest temeljev prodornih organizacij. Povzeto po U. Haque. Ilustracije: Pucho.
No Comments

%d bloggers like this: