Bilo bi neumno misliti, da dobri stari inteligenčni količnik in tehnične sposobnosti niso pomembne komponente vodenja a ugotovitve kažejo, da brez čustvene inteligence ne inteligenčni količnik ne tehnične sposobnosti ne pomenijo veliko. Čustveno inteligenco preprosto mora imeti vsak in vsaka vodja.

Osebne zmogljivosti

Te zmogljivosti je možno razdeliti v tri kategorije:

• tehnične sposobnosti;
• kognitivne sposobnosti; in
• emocionalna inteligenca.

Med prve, tehnične sposobnosti, štejemo sposobnosti kot so računovodstvo in poslovno načrtovanje. Med kognitivne sposobnosti prištevamo analitično sklepanje. Tretja veščina, čustvena inteligenca vključuje zmožnosti so-delovanja z drugimi in učinkovitost v vodenju sprememb.

Ko je Goleman analiziral podatke modelov kompetenc v 188-ih, pretežno večjih gospodarskih družbah je pridobil dramatične izsledke. Izračun količnika pomembnosti izjemne učinkovitosti vodij med tehničnimi sposobnostmi, inteligenčnim količnikom in čustveno inteligenco pokaže, da je zadnja dvakrat tako pomembna za dela na vseh nivojih. In njena pomembnost narašča, namreč tem višjem nivoju tem bolj je pomembna. Na najvišjih nivojih družb imajo tehnične in kognitivne sposobnosti le še zanemarljiv pomen.

Če so tako pomembne, kaj so torej veščine čustvene inteligence?

Čustvena inteligenca

Samozavedanje. Samoregulacija. Motivacija. Empatija. In družabne spretnosti.

Prve tri, samozavedanje, samoregulacija in motivacija so veščine upravljanja sebe. Samozavedanje pomeni, da poznamo lastne prednosti in slabosti, da vemo kaj nas žene naprej, da poznamo lastne vrednote in vemo kako vplivate na druge. Samoregulacija pomeni, da znamo nadzorovati težavne impulze in razpoloženja. In primarni znak motivacije se kaže v strasti za delom samim kot takim.

Empatija in družabne spretnosti sta veščini upravljanja odnosov z drugimi. V poslovnem svetu je empatija običajno zelo redko hvaljena, kaj šele nagrajevana. Razumeti jo je treba kot premišljeno upoštevanje občutkov sodelavcev ob hkratnem zavedanju, da je treba sprejemati inteligentne odločitve v sodelovanju. Empatija postaja izrazito pomembna veščina zaradi:

• povečanja del v skupinah, so-delovanja;
• še vedno nezadržne rasti globalizacije in s tem povezanih med-kulturnih dialogov; in
• povečane potrebe, da se zadrži nadarjene sodelavce, še posebej to velja v današnji informacijski ekonomiji, ko je bistvena vrednost organizacij v znanju.

V družabne spretnosti ne štejemo le prijaznosti (čeprav se le-ta z družabnimi spretnostmi seveda ne izključuje) temveč predvsem prijaznost z namenom. V smislu kako premakniti sodelavce k doseganju soglasja o novi strategiji ali navdušenju za novo storitev.

Če ima čustvena inteligenca tako pomembno vlogo, je naslednje vprašanje ali imajo vodje čustveno inteligenco prirojeno ali se jo je možno priučiti?

Ali se je čustvene inteligence možno priučiti?

Debata, ki cilja predvsem na to ali so vodje rojene ali se naredijo? Odgovor je oboje. Raziskave nedvoumno kažejo, da obstaja genetska komponenta čustvene inteligence. A hkrati je zelo jasno tudi, da se je možno čustvene inteligence priučiti.

Še nihče ni nikoli ničesar dosegel brez navdušenja in zavzetosti, je smiseln povzetek zakaj je danes zelo smiselno za vse, ki kakorkoli sodelujemo v skupinah dovolj pozornosti nameniti razvoju lastne čustvene inteligence.

Vir in podrobnosti: (plačljiva registracija)
Daniel Goldman. 1996. What makes a leader.