Ekonomijo kreativnih industrij tvorijo po definiciji britanskega DCMS-ja, ki je še iz leta 1998: oglaševanje, arhitektura, umetnost in trgovanje s starinami, domača obrt, dizajn, modno oblikovanje, interaktivna prostočasna programska oprema, glasba, uprizoritvene umetnosti, založništvo, programska oprema, film, televizija in radio.

Ne glede na to, da so definicijo postavili še pred ne-slutenim razvojem interneta, še vedno v precejšnji meri vzdrži preizkus časa. Pomembno je upoštevati, da pri kreativni ekonomiji ne gre samo za umetnost in kulturo, gre bolj za prostore, kjer se srečujejo tako kreativni posamezniki, menedžerke kot tehnologi/inženirji.

Vir: Simon Roodhouse. 2006. The Creative Industries: Definitions, Quantification and Practice.