Mnogokrat slišimo, da je strast tisto najbolj nujno za uspeh neke ideje, izdelka ali storitve in nenazadnje tudi celotnega podjetja ali organizacije. A je temu res tako?

Rob Stokes, partner in kreativni direktor agencije Frog v zadnji številki Design Mind pravi, da naj jemljemo to priporočilo z zrnom soli ali zdrave pameti kot bi drugače povedali. Najprej je smiselno omeniti, da beseda strast izvira iz grške besede »pēma«, ki pomeni »trpeti«. In v kreativnih industrijah je to gotovo znan primer, da brez trpljenja ni res kreativnih rešitev.

Prav tako velja omeniti vsaj v ZDA zelo odmeven govor pokojnega Steva Jobsa, ki je v letu 2005 na Stanford univerzi položil študentom na srce, naj ljubijo to kar počnejo. Ustanovitelj agencije Frog, Harmut Esslinger je trdil, da forma sledi emociji (no, arhitekt Louis Sullivan je že konec 19. stoletja izrekel danes bolj uveljavljeno trditev: forma naj sledi funkciji). Ampak težava s strastjo in/ali ljubeznijo pri delu je, da zna voditi tudi do slabih izidov, do milo rečeno spodrsljajev ali celo bolj resnih posledic.

Če povzamemo tri take primere.

1. Google Wave. Ljudje, ki so ustvarjali to novost so to gotovo počeli s strastjo. A vseeno je bil to kar velik flop. Dejansko si je bilo uporabnost novosti precej težko predstavljati in tudi zato je bil Google Wave ukinjen v letu 2010.
2. Microsoft Kin. Je še hitreje, po le dveh mesecih poniknil in to kljub precej ambicioznim načrtom.
3. HP Touchpad. Prav tako ni uspel uveljaviti konkurenčne ponudbe vrednosti. Ne tič ne miš, bi rekli po domače.

Strast torej ni dovolj za inovativnost v dizajnu nove ideje, storitve ali izdelka. In kaj rabimo: