Graf, ki prizazuje rast zapisov v enciklopediji Wikipedia

Kako vemo, da je Wikipedia prestala preizkus časa?

Pred več kot petnajstimi leti je družba Microsoft zasnovala lastno enciklopedijo — MSN Encarta. Po klasičnem poslovnem modelu kot so takrat izhajale druge enciklopedije, npr. Britannica.

Kaj pomeni klasični poslovni model enciklopedije? Profesionalni pisci oz. strokovnjaki za pisanje člankov o tisoč in eni tematiki bodo ustvarjali enciklopedijo. Več kot usposobljeni managerji in uredniki bodo upravljali s projektom, ki je bil sprva zamišljen kot plačljivi CD-ROM in pozneje tudi v spletni različici. Kaj je razlika glede na klasične enciklopedije? Razen tega, da je Microsoft bil in je še vedno gigant s skorajda neomejenimi možnostmi distribucije neke bistveno višje vrednosti nasproti klasični tiskani verziji enciklopedij ni moč videti. Tu je zdaj možno argumentirati hitrejšo, bolj praktično rabo, večjo priročnosti za resno delo… a dejstvo ostane. Klasični poslovni model je Microsoft skušal prenesti v drugo okolje. Kaj se je zgodilo?

Wikipedia kot 1.700 izdaj Enciklopedije Britannica

Angleška izdaja Wikipedije je med 2001 in 2013 zrasla za 4.048.381 zapisov, kar ustreza več kot 1.700 izdajam enciklopedije britannica.

Graf, ki prizazuje rast zapisov v enciklopediji Wikipedia
Graf: rast zapisov na Wikipediji v angleščini.

Projekt lastne enciklopedija MSN Encarta je Microsoft zaustavil konec oktobra 2009. Še več, letos spomladi, marca 2012, je po več kot 200 letih prenehala izhajati Britannica v tiskani obliki. Poslovni model, motivacija in so-delovanje v Wikipedija skupnosti so več kot preživeli preizkus časa.

Za so-delovanjem je ne le uspešna preteklost, na so-delovanju temeljijo prodorne družbe prihodnosti.

p. s.: če bi leta 1996 kateregakoli ekonomista vprašali ali je možno postaviti poslovni model enciklopedije izključno na spletu, ki jo bodo ustvarjali izključno prostovoljni avtorji, ki bo prosto dostopna, razširjena v številnih jezikih, tudi v slovenščini — kakšen odgovor bi dobili?

Vir: Daniel H. Pink. 2009. Drive: the surprising truth about what motivates us.

1 Comment
  • Marko Savić
    Posted at 23:13h, 30 septembra

    Še ena informacija je zelo zanimiva v zvezi z Wikipedio. Začetek ni bil najbolj obetaven.

    Ustanovitelja sta namreč pričela precej klasično, pooblaščeni strokovnjaki bi naj pisali članke, ki bi jih potem uporabniki ocenjevali. Po devetih mesecih je tak pristop zadostoval za natančno dvanajst člankov.

    Ustanovitelja sta potem baje po naključju naletela na wiki programsko opremo oz. prosto-kodno spletno stran, ki je in še vedno omogoča spreminjanje vsebin vsem, brez neke višje avtoritete. In zagnala Wikipedio januarja 2001. Vse drugo je zgodovina.

%d bloggers like this: